Sporočilni sistem

Zakaj sploh sporočilni sistem?
Sporočilni sistem je nastal kot oblika zabave. Dopisovanje preko e-maila je časovno potratno, še posebej, če se hočemo na hitro pogovoriti oz. vzpostavit pogovor. Tako se je razvil sistem takojšnjega sporočanja. Med prvimi temi sistemi je bil ICQ, sedaj pa imamo že mnogo podobnih servisov Windows Messenger, GoogleTalk, Skype..

V zadnjem času pa se ta sistem uporablja tudi v poslovnem svetu.

Sistem medsebojnega sporočanja lahko koristno uporabimo znotraj podjetja, npr. če želimo hitri odgovor od sodelavca, lahko spustimo sporočilo. Le-ta nam lahko takoj odgovori in odgovor je tudi arhiviran. Brez potrebe, da opravimo telefonski klic ali se osebno odpravimo na pogovor. Poleg tega lahko na enotsaven način kopiramo povezave (linke) in jih pošljemo drugemu ali pa si na hitro izmenjamo datoteke. Le-to bi bilo preko e-maila potrata časa. S sporočilnim sistemom lahko opravimo tudi konferenco in s tem brainstorming, vsa konverzacija pa je zabeležena.

Vsekakor lahko za sporočilni sistem uporabimo katerega od javnih servisov, vendar se je potrebno zavedati, da lahko dostikrat v pogovoru uporabljamo zaupne informacije in je ključnega pomena varnost. Poleg tega smo pri javnih sistemih izpostavljeni kontaktiranju neželenih uporabnikov, spammerjem ali pa lahko prejmemo škodljive programe.

Sporočilni sistem, ki je integran v naši centrali je tako privatne, zaprte narave samo znotraj podjetja.

Sistem takojšnjega sporočanja – instant messaging

Sporočilni sistem naše centrale deluje na protokolu XMPP (Jabber), katerega uporablja tudi GoogleTalk. Le-ta je preizkušen protokol in na internetu lahko dobimo mnogo programov, tako odprtokodnih, kot plačljivih.

Ob registraciji v centralo se nam v adresarju takoj prikažejo naši sodelavci, ki so prijavljeni v sistem. Med njimi si lahko izmenjujemo sporočila, datoteke ali pa opravimo konferenco. Nekateri programi omogočajo, da si lahko delimo skupno tablo “Whiteboard”, tako da lahko med pogovorom celo skiciramo našo idejo. Poleg tega lahko vidimo prisotnost (“presence”) sodelavcev. Če kdo ni prisoten (križec ob njegovemu imenu), smo lahko prepričani, da ga npr. ni v pisarni, saj ima ugasnjen računalnik in ga v tem primeru niti ne rabimo klicati v pisarno. Lahko pa mu spustimo sporočilo.